Back to top

Od 1998 do danes

Med letoma 1998/99 in 2001/2002 je bil predstojnik Lado Kralj. V tem času se je Oddelek intenzivno povezal s tujino. Več naših profesorjev je gostovalo na tujih univerzah, naš Oddelek pa je obiskalo nekaj uglednih evropskih literarnih teoretikov in komparativistov (Anne Ubersfeld, 2000; Terry Eagleton, 2000; John Neubauer, 2001; Daniel-Henri Pageaux, 2002).

Konec devetdesetih let se je spremenila kadrovska struktura oddelka, saj sta se upokojila dolgoletna učitelja Janko Kos in Evald Koren, pozneje še Lado Kralj. Generacijo profesorjev, Ocvirkovih učencev, rojenih okoli leta 1930, je počasi zamenjala generacija mlajših univerzitetnih učiteljev, rojenih v šestdesetih letih, ki so bili vsi študentje Ocvirkih učencev.

Leta 1998 je Kosovo profesorsko mesto nasledil docent Tomo Virk, ki je leto poprej doktoriral s tezo o usodi slovenskega romana v dobi postmodernizma, za katero je prejel Zlati znak ZRC SAZU. Predelana disertacija, v kateri Virk med drugim obravnava slovenski magični realizem, slovenski novi roman in metafikcijski roman, je izšla leta 2000 pod naslovom Strah pred naivnostjo. Tudi sicer je Virkovo raziskovalno delo osredinjeno na postmodernistično literaturo (Postmoderna in »mlada slovenska proza«, 1991; Bela dama v labirintu: idejni svet J. L. Borgesa, 1994). Poleg zgodovine moderne proze in kratke proze ter teorije in zgodovine romana Virk na Oddelku predava tudi metodologijo literarne vede. S tega področja je že leta 1989 v zbirki Literarni leksikon objavil študijo Duhovna zgodovina. Leta 1999 pa je izdal univerzitetni učbenik Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Posebej velja omenitinjegovo monografijo Primerjalna književnost na prelomu tisočletja, ki se – sedemdeset let po Ocvirkovi knjigi – ukvarja s trenutnim stanjem naše discipline.

Leta 2000 se je kot docent habilitiral Vid Snoj, ki je leto poprej pod mentorstvom Janka Kosa doktoriral z disertacijo o svetem pismu nove zaveze in slovenski literaturi. V dopolnjeni tezi, ki je izšla v zbirki  Studia litteraria, obravnava sklicevanje na novo zavezo pri Prešernu, Aškercu, Cankarju, Vodušku, Vodniku in Kocbeku. V zadnjem času obravnava tudi grško mitologijo in literaturo, hkrati pa posega tudi na področje religije in filozofije. Posebej blizu so mu pisatelji in filozofi judovskega rodu (Judovski  sekstet, 2006). Sicer pa je Snoj ustanovil tudi oddelčno knjižno zbirko Acta comparativistica Slovenica.

Leta 2002 je docent postal še Matevž Kos, komparativist in filozof, ki je leta 2001 pod mentorstvom Lada Kralja doktoriral s tezo o Nietzscheju in ničejanstvu v slovenski literaturi.  V dopolnjeni monografiji Poskusi z Nietzschejem (2003), za katero je leta 2004 prejel Zoisovo nagrado, obravnava vplive nemškega filozofa na Cankarja, Župančiča, Kosovela in Bartola. Poleg literature in filozofije na oddelku predava še pesniški modernizem in postmodernizem. Kot uveljavljeni literarni kritik in priznani esejist (Rožančeva nagrada, 1997) vodi tudi seminar iz literarne kritike.

V prvem desetletju novega tisočletja sta se habilitirala tudi oba asistenta. Leta 2004 je docent postal Tone Smolej, ki je leto poprej pod Korenovim mentorstvom doktoriral s tezo o slovenski recepciji francoske naturalistične proze. Leta 2007 pa je Vanesa Matajc postala sploh prva docentka, zaposlena na našem Oddelku. Matajčeva, ki je leta 2003 pod Kraljevim mentorstvom doktorirala s tezo o duhovnozgodovinski podlagi modernosti v slovenski književnosti, se sicer ukvarja z literarnimi strukturami (simbol, alegorija, mit) v razmerju do poetik in ideologij ter z zgodovino književnosti od romantike do modernizma.

Če je v šestdesetih letih na Oddelku študiralo približno 40 slušateljev, pa se je petdeset let pozneje število študentov, vpisanih v vse letnike, podeseterilo. V šolskem letu 2008/2009 je tako vpisanih kar 410 študentov. Tudi število zaposlenih habilitiranih učiteljev še nikoli ni bilo tako visoko. V šolskem letu 2009/2010, ko bomo praznovali osemdesetletnico prvih samostojno najavljenih predavanj iz primerjalne književnosti, pa bo Oddelek prvič razpisal prvostopenjski enopredmetni in dvodisciplinarni bolonjski študij.

Literatura

  • Darko Dolinar, 2007: Ljubljanska univerza in literarna veda. Začetki komparativistike. Med književnostjo, narodom in zgodovino. Celje: Celjska Mohorjeva družba; Ljubljana: ZRC SAZU. 135 –150.
  • Franc Kidrič, 1927: O literarni zgodovini. Ljubljanski zvon 47. 449–458.
  • Evald Koren, 1988: Primerjalna književnost na Slovenskem. Ob Kosovi Primerjalni zgodovini slovenske literature. Primerjalna književnost 11/2. 51–54.
  • Evald Koren, 1990/91: Komparativistična vita Janka Kosa. Jezik in slovstvo 36. 158–162.
  • Janko Kos, 1978: Dušan Pirjevec (1921–1977). Slavistična revija 26. 106–109.
  • Janko Kos, 1995: Primerjalna književnost, njen študijski obseg in pomen za slovensko kulturo. Informativni kulturološki zbornik. Ljubljana: SSJLK. 353 –366.
  • Tone Smolej in Majda Stanovnik, 2007: Anton Ocvirk. Ljubljana: Nova revija.

Zaposleni na Oddelku (1925–2009)

France Kidrič, 1925–1948.
Anton Ocvirk, 1938–1974.
Dušan Pirjevec, 1963–1977.
Evald Koren, 1963–1999.
Janko Kos, 1970–1998.
Vera Troha, 1971–2001.
Lado Kralj, 1971–1978, 1987–2005.
Janez Vrečko, 1978–
Alenka Koron, 1986–1992.
Tomo Virk, 1992–
Vid Snoj, 1993–
Matevž Kos, 1996–
Boris A. Novak, 1997–
Tone Smolej, 1998–
Vanesa Matajc, 2000–
Seta Knop, 2001–
 

Mladi raziskovalci

Darja Pavlič, 1993–1997
Vanesa Matajc, 1996–1998
Alenka Jovanovski, 2002–2006
Aleksandra Schuller, 2003–2005
Gašper Troha, 2003–2007
Varja Balžalorsky, 2007–2009