Back to top

Sodelujoči pri projektu:

pedagoški mentorji: asist. dr. Marjeta Šarić, asist. dr. Anja Mrak in asist. dr. Igor Žunkovič

delovni mentorji: Alenka Oblak in zaposleni na Zavodu MISSS

študenti: Sandra Erpe, Vesna Liponik, Jana Penca, Zala Vidic, Zala Blazina, Mihaela Drobnič, Mojca Suhovršnik, Sara Ugrin 

 

Namen projekta oz. osrednji izziv

Po podatkih mednarodnega združenja za disleksijo (IDA) ima z branjem težave kar 14 % otrok, pri čemer Slovenija ni nikakršna izjema (glej npr. PISA 2009). Branje je za individualni in družbeni razvoj otrok ključna veščina. Vzroki teh težav so lahko različni, od nevroloških do psihičnih in socialnih, pomembno pa je, da težav z branjem ne obravnavamo kot bolezen, temveč kot osebno okoliščino, ki jo je mogoče spremeniti. Zato je ključno, da otrokom z bralnimi težavami omogočimo smiselne prilagoditve in spodbude, saj lahko slabša sposobnost branja močno omeji njihove individualne in družbene razvojne možnosti ter povzroči pojav še drugih učnih težav.

 

S sistemskega vidika je reševanje bralnih težav zaradi interdisciplinarnosti in nujne individualiziranosti zahtevna naloga, ki je sistem osnovnošolskega izobraževanja ne more nasloviti v zadostni meri. Prek sodelovanja študentov in mentorjev s področij literarnih ved, pedagogike in izobraževanja smo zasnovali ustrezno interdisciplinarno delovno skupino, ki bo lahko naslovila problem pomoči otrokom z bralnimi težavami.

 

Z zasnovo in izvedbo raziskave bralne pismenosti pri otrocih z učnimi težavami in delavnic kreativnega pisanja ter načrtovanimi prenosi znanja iz gospodarstva v akademsko okolje in obratno je projekt na inovativen način vzpodbudil branje fikcije pri otrocih, predvsem pa raziskal problematiko pismenosti otrok. Projekt pri otrocih z bralnimi težavami vzpodbuja branje fikcije, ki neposredno vpliva na bralne sposobnosti pri vseh skupinah otrok. Projekt je vseboval raziskavo bralne samopodobe in izvedbo delavnic kreativnega pisanja za otroke z bralnimi težavami, da bi jim fikcijo približali in v njih vzbudili samozavest za samostojno branje in večje zanimanje za branje vseh vrst besedil. S tem lahko prikrajšani skupini otrok omogočimo prvi korak k napredku sposobnosti branja in razumevanja zapisanih besedil ter jim pomagamo odpreti vrata nadaljnjega izobraževanja.

 

Rešitve

Na podlagi zgornjih izhodišč smo zasledovali dve skupini ciljev:

1) Raziskovanje pogojev dela z otroki z učnimi težavami za skupinsko in interdisciplinarno delo ter vodenje delavnic kreativnega pisanja. Raziskali smo vrste težav (socialne, psihološke, nevrološke), stopnjo bralne samopodobe otrok in predlagali model njihovega reševanja z izdelavo prilagojenih delavnic kreativnega pisanja - upoštevajoč najnovejše domače (PISA 2009) in tuje (M. Wolf, M. Schemp) študije.

2) Pomoč učencem z bralnimi težavami in gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo s pomočjo otrokom iz deficitarnih skupin: pri spoznavanju sodobnih načinov učenja branja za otroke z bralnimi težavami, uvajanju inovativnih načinov premagovanja težav z branjem in vzpodbujanja branja, vzpodbujanju zanimanja za samostojno branje in domišljijsko ustvarjanje, pripravi učnih načrtov in strategij učenja branja skozi delavnice kreativnega pisanja.

 

 

Rezultati

Prvi rezultat je izvedba šestih delavnic kreativnega pisanja, ki so v maju in juniju potekale v prostorih Zavoda MISSS. Na delavnicah je sodelovalo od 10 do 15 otrok, starih od 9 do 14 let. Glede na njihovo starost, sposobnosti in zanimanja so študentke oblikovale več skupin in izvajale prilagojene delavnice kreativnega pisanja, na katerih so otroci ustvarjali različne izdelke: stripe, kolaži, izpovedne pesmi, rap pesmi, slikanje na majice, gledališki skeči itd. Delavnice so se zaključile s sklepno prireditvijo, na kateri so otroci predstavili svoje izdelke ob navzočnosti mentorjev in staršev. Prireditev je popestril obisk pesnika Borisa A. Novaka.

 

Osrednji rezultat projekta je publikacija, ki je zasnovana kot priročnik za izvedbo delavnic in je strukturirana po sledečih tematskih sklopih:

  1. beseda in zvok,
  2. beseda in slika,
  3. besedne igre.

Vse opisane delavnice so sestavljene in opisane po naslednjih principih; najprej je opisana uvodna motivacija – spoznavna igra, nato priporočena starostna skupina, cilji delavnice, uporabljen material ipd. Publikacija je opremljena tudi s slikovnim gradivom. Zadnje poglavje vsebuje seznam besednih iger s kratkimi opisi ter uporabljeno in priporočeno literaturo. Publikacija bo objavljena v kratkem.

 

Izvedba anket: na začetku in na koncu delavnic kreativnega pisanja so študentke izvedle tudi ankete o bralni samopodobi. Analiza rezultatov je pokazala, da je bila izbrana primerna ciljna skupina, saj je anketa pokazala udeleženci v povprečju nižjo samopodobo. Raziskava je pokazala minimalno pozitivno razliko med rezultati obeh anket, kar lahko pripišemo kratkotrajnosti izvajanja projekta. Za znatne pozitivne učinke bi bilo potrebno delavnice izvajati kontinuirano vsaj eno šolsko leto.

 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.