Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: preobrazba učenja v digitalni dobi

Monografija Generativna umetna inteligenca v izobraževanju: preobrazba učenja v digitalni dobi obravnava eno osrednjih sodobnih vprašanj izobraževanja, to je, kako generativna umetna inteligenca spreminja učenje, poučevanje, kurikularno načrtovanje, institucionalno delovanje in razmerja med tehnologijo, znanjem ter pedagoško odgovornostjo. Delo izhaja iz ugotovitve, da umetna inteligenca ni več le obrobna tehnološka novost, temveč dejavnik preobrazbe izobraževalnega prostora, ki zahteva celovit, interdisciplinaren in kritično reflektiran strokovni odziv. Monografija zato povezuje teoretske, empirične, didaktične, tehnične, pravne, etične in družbene vidike vključevanja generativne umetne inteligence v izobraževanje. Ena ključnih strokovnih in znanstvenih vrednosti monografije je v tem, da generativne umetne inteligence ne obravnava zgolj kot zbirke novih orodij, temveč kot tehnologijo, ki odpira nova vprašanja o naravi znanja, vlogi učitelja, avtonomiji učečega se in prihodnosti izobraževalnih sistemov. Monografija pojasnjuje razvoj in delovanje umetne inteligence, razlike med ozko in splošno umetno inteligenco ter posebnosti velikih jezikovnih modelov, pri čemer posebej opozarja na njihove omejitve, kot so halucinacije, algoritmična pristranskost in kognitivni dolg. Pomembna novost dela je tudi poudarek, da učinkovita raba umetne inteligence v izobraževanju ni predvsem tehnično, temveč pedagoško vprašanje. Učitelj ostaja osrednji nosilec učnega procesa, umetna inteligenca pa lahko deluje kot podpora, ne kot nadomestilo.