Renesansa

Renesansa

Stopnja: 2

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 3

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Širca Alen Albin

Predavanja sledijo porajanju renesanse od Petrarce, »prvega humanista« in renesančnega pesnika, prek Rabelaisovega modela visoke renesanse, ki temelji na veri v veličino človeka, do Shakespeara in Cervantesa, ki že nakazujeta zaton renesančne sinteze telesa in duha ter začetek baroka. Obravnavajo tako epsko pesništvo (Pulci, Boiardo, Ariosto, Camoens) kot liriko (znotraj francoske renesanse npr. »lyonski krog« in Plejado na čelu z Du Bellayjem in Ronsardom), tako prozo (Boccaccio, Margareta Navarska, Rabelais, Cervantes) kot dramo (elizabetinsko gledališče, Shakespeare). K boljšem razumevanju ideala renesančne lepote pomagajo primerjave z likovno umetnostjo (slikarstvom, kiparstvom, arhitekturo) in glasbo. Predavanja soočajo slušatelje(ice) z odprtim vprašanjem: je renesansa začetek novega veka, kakor smo vajeni misliti, ali veličastni zaključek srednjega veka?

- Mihail M. Bahtin, Stvaralaštvo Fransoa Rablea i narodna kultura srednjeg veka i renesanse. Beograd 1978
- Jakob Burckhardt, Renesančna kultura v Italiji. Ljubljana 1956 Mirko Jurak, Zapisi o Shakespearu / Notes on Shakespeare. Ljubljana 1995
- Jan Kott, Eseji o Shakespearu (Shakespeare, naš sodobnik). Ljubljana 1964
- Boris A. Novak, Oblika, ljubezen jezika: recepcija romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Maribor 1995
- Boris A. Novak, Sonet. Ljubljana 2004
- Dušan Pirjevec, Na začetku. V: Miguel de Cervantes Saavedra, Veleumni plemič don Kihot iz Manče. Ljubljana 1973, 5–126
- Atilij Rakar, Rerum vulgarium fragmenta. V: Petrarca, Stihi. Ljubljana 1980
- Igor Škamperle, Magična renesansa. Ljubljana 1999
- Marko Uršič, Štirje časi: poletje. 1. del. Ljubljana 2004