Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo

Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

Naslov

Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

Članica UL, ki izvaja projekt

UL Filozofska fakulteta

Šifra projekta

J6-8259

Obdobje trajanja projekta

1 .5. 2017-30. 4. 2020 (podaljšano do 30. 4. 2021)

Letni obseg

letno št. ur: 3565

Vodja projekta

red. prof. dr. Tomislav Virk

Financer

ARRS

Vsebinski opis projekta

Leta 1989 je bila v Sloveniji vzpostavljena politična demokracija, leta 1991 pa je Slovenija prvič postala tudi samostojna država. Oba dogodka sta močno zarezala ne le v slovensko družbo, temveč tudi v njeno kulturno in umetnostno sfero. Osnovni cilj projekta je bil raziskati, kakšne spremembe je doživel slovenski literarni sistem ob teh preobratih in kakšna je družbena vloga literature v novih okoliščinah.

Raziskava je izhajala iz ustaljene predstave o tradicionalni družbeni vlogi slovenske literature, kot se je oblikovala v 19. stoletju. Slovenci so tedaj živeli v Avstro-Ogrski in niso bili polnopravna nacija z lastnimi državnimi institucijami. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev je ta manko nadomeščala literatura, ki je ob estetski funkciji izpolnjevala narodno ohranjevalno oziroma konstitutivno funkcijo. Ti dve funkciji sta bili v medsebojni interakciji, tako da je narodno konstitutivna funkcija vplivala na izoblikovanje tipičnih literarnih konstant slovenske literature.

Zlasti po letu 1945, po vzpostavitvi enopartijske diktature, so nastopile okoliščine, ki so tradicionalno vlogo slovenske literature modificirale. Ta je ostala nosilka družbeno kompenzacijske vloge, le da ni več nadomeščala manka nacionalne suverenosti, temveč manko osnovnih človekovih pravic in političnih svoboščin. V obdobju med letoma 1945 in 1991 je slovenska literatura to funkcijo opravljala na več načinov. Pri tem niso bili dejavni le posamezniki, temveč cele skupine, pogosto povezane ob literarnih revijah, ki so bile zato stalna tarča oblastne represije.

Raziskava je kritično preučila in dopolnila obstoječa dognanja o obeh kompenzacijskih vlogah slovenske literature. Posebej se je posvetila družbeni vlogi literature v obdobju 1945–1991. Pri tem se je osredinila na to, kako je literatura s svojo politično kompenzacijsko vlogo v tem obdobju prispevala k demokratičnim procesom, ki so dosegli svoj zenit v vpeljavi parlamentarne demokracije in v osamosvojitvi.

Ob dosegi teh dveh ciljev se družbeno ozračje na Slovenskem znova pomembno spremeni. Slovenija, ki se je komaj znebila primeža večnacionalne skupnosti, vstopa v nove integracije: NATO, EU in druge. Družbene vrednote se spreminjajo, vpeljuje se groba različica liberalnega kapitalizma, odvijajo se spopadi za »pravo« interpretacijo zgodovine, Slovenijo pestijo značilne težave države v tranziciji. Pojavljajo se tudi za Slovenijo specifični problemi: tako imenovani »izbrisani«, reaktualizacija slovenske ideološke razdvojenosti med drugo svetovno vojno, nostalgija po prejšnjem sistemu in državi itn.

Vse te spremembe vplivajo tudi na celotno literarno polje, ki doživi ustrezno modifikacijo, predvsem pa na samo literarno produkcijo, ki začne vse te značilne probleme tematizirati. Raziskava je v tem svojem vsebinsko osrednjem delu te tematizacije problemsko analizirala, obenem pa poskusila oceniti tudi naravo družbene vloge slovenske literature po letu 1991 ter jo primerjati s tisto v prejšnjih obdobjih.

Raziskave posameznih problemskih sklopov projekta so potekale bolj ali manj simultano. Začetna faza je pomenila študij in zbiranje gradiva, nadaljevalna faza obdelavo gradiva ter preverjanje hipotez in zastavljenih ciljev, sklepna faza pa objavo rezultatov.

Osnovno ogrodje projekta so predstavljali izhodiščna teza in šest zastavljenih ciljev. Projekt je izhajal iz predpostavke, da podobo slovenske literature sooblikuje družbena vloga, ki se spreminja glede na vsakokratne družbeno zgodovinske in politične okoliščine. Izhodiščna hipoteza je bila, da se je takšna sprememba zgodila tudi okoli leta 1990. Za potrditev hipoteze se je projekt loteval treh problemskih sklopov. Najprej je preveril in dopolnil teze o narodnokonstitutivni vlogi slovenske književnosti pred prvo svetovno vojno ter vplivu družbeno zgodovinskih okoliščin na njene specifične poteze. Raziskal je družbeno vlogo književnosti med vojnama. Največ pozornosti pa je posvetil slovenski književnosti po letu 1990, ko se je njena družbena vloga spet radikalno spremenila.

Tak potek raziskave je projekt uresničeval prek teh ciljev:

1. cilj: potrditev teze o političnoemancipacijski vlogi slovenske literature v obdobju 1945–1991 z interpretacijo najrelevantnejših tekstov, njihovo primerjalno kontekstualizacijo in analizo recepcije ter »družbenega učinkovanja«.

Opravljeno je bilo več analiz pomembnih del v obdobju med drugo svetovno vojno in osamosvojitvijo (D. Smoleta, A. Škerl, V. Zupana, T. Šalamuna itn.), ki so imela najširši družbeni odmev, pa tudi sočasne recepcije teh del. Opravljena je bila tudi izčrpna analiza in predstavitev oporečniškega delovanja literarne kulture, zlasti v okviru literarnih revij (Beseda, Revija 57, Perspektive, Nova revija) in posameznih gledaliških projektov (npr. Oder 57; odrske postavitve klasikov). Posebna pozornost je bila posvečena slovenskemu romanu v osemdesetih letih (L. Kovačič, M. Rožanc, B. Hofman, D. Rupel, I. Torkar, V. Zupan idr.), ki je obravnaval zamolčane, tabu teme slovenske polpretekle zgodovine. Glede družbene funkcije slovenske literature je bilo ugotovljeno, da je v tem obdobju kompenzirala odsotnost institucij idejno in ideološko pluralne družbe oziroma parlamentarne demokracije, saj je obravnavala teme, ki so bile tako v javnem kot v strokovnem in znanstvenem diskurzu nezaželene ali celo prepovedane.

2. cilj: primerjalna strukturna analiza razmerja med slovensko literaturo in družbeno realnostjo v 19. stoletju in v letih 1945–1991 ter osvetlitev strukturnih konstant slovenske literature.

Opravljena je bila kritična analiza in dopolnitev tradicionalnih in modernih, zlasti komparativističnih pogledov na specifiko, družbeno vlogo in strukturne konstante slovenske literature v 19 stoletju. Ugotovljeno je bilo, da ti pogledi v osnovi držijo, a je potrebno nekatera poenostavljanja dopolniti z natančnejšimi opredelitvami. Analize so potrdile, da je bila slovenska literatura v 19. stoletju zaradi družbeno zgodovinskih okoliščin močno zavezana narodnohranjevalni funkciji, ki je pogosto, ne pa v umetniških vrhuncih, lahko tudi blokirala njeno estetskost, zato pa odigrala nenadomestljivo družbeno vlogo.

Opravljena je bila izčrpna analiza družbene vloge literature in nasploh kulture v letih 1945−1991, prva tako celovita doslej. Obravnavala je državno in kulturno politiko ter ob mnogih posamičnih primerih analizirala prispevek literarne kulture k pluralizaciji in demokratizaciji slovenskega družbenega prostora. Posebej je (v navezavi tudi na rezultate iz 1. cilja) izpostavila dogajanje v 80. letih, ko je literarna kultura kar najbolj neposredno prispevala k odločilnim družbeno političnim spremembam. Glede na strukturne konstante je bilo ugotovljeno, da je slovenska literatura poleg estetske funkcije v tem obdobju še vedno imela tudi nenadomestljivo družbeno vlogo, ki je bila spet posledica družbeno zgodovinskih in političnih okoliščin. Če je bila v obdobju, ko slovenstvo ni imelo svojih nacionalnih državnih institucij, naloga literature kompenzacija tega manka, njena funkcija pa zato narodnospodbujevalna, se v obdobju po drugi svetovni vojni ta poudarek nekoliko premakne; Slovenija dobi svoje nacionalne državne institucije, a ne vzpostavi demokratičnega političnega prostora; literatura zato s svojimi stvaritvami v obdobju ideološkega enoumja in enopartijske diktature na razne načine širi prostor duhovne, idejne in politične svobode ter tako kompenzira manko institucij parlamentarne politične demokracije.

3. cilj: interpretacija in literarno-sociološka analiza najvidnejših ali za namene raziskave najreprezentativnejših proznih, pesniških in dramskih del obdobja po letu 1991.

Ta cilj projekta je skupaj s 5. ciljem vsebinsko osrednji. Opravljeno je bilo več analiz slovenske poosamosvojitvene literature, ki so obravnavale tudi estetske vidike, osredinjale pa so se na družbeno funkcijo literature v novih okoliščinah.

V splošnem se je izkazalo, da je slovensko poosamosvojitveno literaturo smotrno razdeliti na dve obdobji: prvo desetletje po osamosvojitvi, kjer družbena vloga literature in tako izrazita, na obdobje po letu 2000, ki je tudi obdobje odločnega vstopanja v nove integracije, doba raznih kriz in obdobje, v katerem literatura spet postaja izrazito družbeno angažirana.

Razprave na področju poezije so analizirale predvsem estetske inovacije v tem obdobju, ugotavljale (in zabeležile) pa so tudi porast družbenokritične tematike, povezane zlasti s socialnimi problemi, nacionalizmom in begunsko krizo.

Razprave na področju proze so se osredinjale na najznačilnejše primerke družbenoangažirane literature, ki je obravnavala polno tem, od izbruha nacionalizmov na ozemlju bivše Jugoslavije, posledic liberalnega kapitalizma, problematike migrantov do drugih. Posebna analitična pozornost je bila posvečena romanom s tematiko izbrisanih in romanom na temo druge svetovne vojne na Slovenskem. Analiza prvega sklopa je pokazala, da romanu ni uspel dovolj učinkovit pristop k problematiki, ki bi estetsko inovativnost združil s sporočilno kompleksnostjo, zato ta dela ne dosegajo zaželenega družbenega učinka. Pri analizi drugega sklopa se je pokazalo nekaj podobnega: ne glede na estetsko moč in prepričljivost ter morebitno ideološko držo analiza recepcije romanov z vojno tematiko pokaže, da jim ne uspeva blažilno vplivati na eno večjih ran slovenske družbe, iz katere izhajajo radikalne ideološke bipolarne delitve. Romani nobene od teh skupin ne dosegajo družbenega učinka, kot ga je imel na primer družbenoangažirani slovenski roman v 80. letih prejšnjega stoletja.

Velika pozornost je bila posvečena gledališču, saj sta se slovenska dramatika in uprizoritvena umetnost po letu 2000 usmerili v politično gledališče. Ob primeru analiz posameznih novejših slovenskih dram in njihovih uprizoritev (npr. Žižkove Antigone, Novakove Kasandre, dram S. Semenič, V. Mödenrdorferja, D. Potočnjak, Frljićevih uprizoritev itn.) je ugotovljena splošna »realpolitična nemoč slovenskega gledališča«, ki kljub družbeno politični angažiranosti iz raznih razlogov ne dosega družbenih učinkov, kot jih je angažirano gledališče v preteklosti. – V splošnem so raziskave pokazale, da te »nemoči« ni mogoče pripisovati premajhni estetski dognanosti, temveč marginalizaciji literature in literarne kulture, ki je posledica ne le družbenih sprememb na Slovenskem, temveč globalno ali vsaj na Zahodu.

4. cilj: izdelava posebne tipologije poosamosvojitvene slovenske književnosti.

Raziskave so pokazale, da je sodobna slovenska literatura preveč raznolika, pa tudi časovno premalo odmaknjena, da bi bilo mogoče izdelati ustrezno in trajnejšo tipologijo. Namesto tega je bilo predlaganih več delitev in ugotovljeno več tipičnih značilnosti. Na področju poezije te zadevajo zlasti estetsko-tehnično plat (dialogizacija, fokalizacija, intimizacija). Na področju proze je bila izdelana tematska klasifikacija del glede na njihov družbeni angažma, na področju dramatike pa je bilo ugotovljeno, da glede na tradicionalno tipološko shemo slovenske drame v obdobju po letu 2000 prevlada tip politične drame.

5. cilj: poskus strukturne analize razmerja med slovensko literaturo in družbo v obdobju po letu 1991 in soočenje z rezultati, povezanimi z 2. ciljem.

Analiza je pokazala, da se je razmerje med slovensko družbo in literaturo po letu 1991 močno spremenilo. Po dosegu nacionalne suverenost in vzpostavitvi parlamentarne demokracije sta odpadla oba manka, ki sta osmišljala družbeno vlogo slovenske literature. Temu so se pridružili še družbena marginalizacija literature, duh potrošništva in nova medijska kultura. Vse to postavlja družbeno-kritični učinkovitosti literature nove meje. Ne more več npr. odpirati novih ali zamolčanih ali prepovedanih tem, saj teh bodisi ni več ali pa jo pri tem prehitevajo drugi mediji. Literatura še občuti potrebo po pomembni družbeni vlogi, a mora glede tega poiskati nov način. Projekt se sklepa s predlogom, naj literatura poskusi za ta namen uveljaviti svoj etični potencial.

6. cilj: osnutek literarne zgodovine slovenske osamosvojitve in demokratizacije.

Najbolj sintetični rezultat projekta, znanstvena monografija Pod Prešernovo glavo: slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja pomeni ravno tak osnutek, saj se v pregledu družbene vloge slovenske literature skozi čas ne osredinja na estetski in literarno-razvoji vidik (čeprav se dotika tudi tega), temveč literarna dela vrednoti z gledišča njihovega pomena za družbeno dogajanje. S podrobno analizo in s konkretnimi primeri tudi pokaže, kako je slovenska literarna kultura bistveno prispevala k slovenski osamosvojitvi in demokratizaciji.

Sestava projektne skupine

Vodja projekta: red. prof. dr. Tomislav Virk

Objavljeni rezultati projekta

Monografije

VIRK, Tomo. Pod Prešernovo glavo : slovenska literatura in družbene spremembe : nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja, (Acta comparativistica Slovenica, 4). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2021. 222 str. ISBN 978-961-06-0405-1. https://e-knjige.ff.uni-lj.si, doi: 10.4312/9789610604075. [COBISS.SI-ID 41378307]
 

BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Lirski subjekt: rekonceptualizacija, (Studia litteraria, 25). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019. 304 str. ISBN 978-961-05-0153-4. [COBISS.SI-ID 298302464]

*

KOS, Matevž. Leta nevarnega življenja : pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni, (Razprave in eseji, 75). Ljubljana: Slovenska matica, 2019. 191 str. ISBN 978-961-213-306-1. [COBISS.SI-ID 302812928]

Izvirni znanstveni članki

KOCIJANČIČ, Matic. First as Creon, then as Chorus: Slavoj Žižek's Antigone. Interlitteraria, ISSN 1406-0701, 2020, letn. 25, št. 1, str. 231-245, doi: 10.12697/IL.2020.25.1.19. [COBISS.SI-ID 39822851]

ŽUNKOVIČ, Igor. Književno-darvinističko poređenje Antigone Dominika Smolea i Kasandre Borisa A. Novaka. Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2020, letn. 52, št. 170, str. 9-29, doi: 10.18485/kis.2020.52.170.1. [COBISS.SI-ID 37647363]

BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Ženska poezija i strategije spoljašnje dialoškosti. Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2020, letn. 52, št. 170, str. 31-51, doi: 10.18485/kis2020.52.170.2. [COBISS.SI-ID 37657091]

ŠIRCA, Alen Albin. Genealogija svakodnevice: slovenačka poezija u tranziciji. Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2020, letn. 52, št. 170, str. 53-76, doi: 10.18485/kis.2020.52.170.3. [COBISS.SI-ID 37786371]

BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Fokalizacija v lirskem diskurzu. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], 2020, letn. 43, št. 1, str. 189-208, doi: 10.3986/pkn.v43.i1.11. [COBISS.SI-ID 18093827]

ŽUNKOVIČ, Igor. Kognitivisitčna [!] interpretacija družbene funkcije empatije v drami Kasandra Borisa A. Novaka. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], 2020, letn. 43, št. 2, str. 85-101, doi: 10.3986/pkn.v43.i2.04. [COBISS.SI-ID 28935171]

ŠIRCA, Alen Albin. Neodločljivost v poeziji Tomaža Šalamuna. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], 2020, letn. 43, št. 2, str. 103-118, doi: 10.3986/pkn.v43.i2.05. [COBISS.SI-ID 28938243]

BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Dialoškost v sodobni slovenski poeziji: vpeljava persone kot vidik zunanje dialoškosti. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], 2020, letn. 43, št. 2, str. 119-139, doi: 10.3986/pkn.v43.i2.06. [COBISS.SI-ID 28783875],

KOZAK, Krištof Jacek. Kozmopolitizem kot identiteta Aleša Debeljaka. Slavia Centralis, ISSN 1855-6302. [Tiskana izd.], 2020, letn. 13, št. 1, str. 175-192. http://www.ff.um.si/dotAsset/82185.pdf. [COBISS.SI-ID 20913411]

KOZAK, Krištof Jacek. Politika + poetika = etika : dve drami Simone Semenič. Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti, ISSN 1855-4539, 2019, letn. 7, št. 2, str. 100-116. [COBISS.SI-ID 1541871556]

KOS, Matevž. Drugi svetski rat i savremeni slovenački roman. Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2019, letn. 51, št. 169, str. 13-30, doi: 10.18485/kis.2019.51.169.1. [COBISS.SI-ID 27211523]

VIRK, Tomo. Jančarov roman Te noći sam je video i etika reprezentacije. Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2019, letn. 51, št. 169, str. 31-51, doi: 10.18485/kis.2019.51.169.2. [COBISS.SI-ID 27128835]

JUVAN, Marko. "Izbrisani" između politike poricanja i egzemplarnosti savremenog slovenačkog romana. Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2019, letn. 51, št. 169, str. 53-75. [COBISS.SI-ID 15892739]

KOZAK, Krištof Jacek. Aleš Debeljak, siroće "jugoslovenske Atlantide". Književna istorija: časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2019, letn. 51, št. 169, str. 77-92. http://doi.fil.bg.ac.rs/pdf/journals/kis/2019-169/kis-2019-51-169-4.pdf, doi: 10.18485/kis.2019.51.169.4. [COBISS.SI-ID 30800131]

ŽUNKOVIČ, Igor. The Cannibals among people. Slovene studies: journal of the Society for Slovene Studies, ISSN 0193-1075, 2019, letn. 41, no- 1, str. 3-21. [COBISS.SI-ID 69002338]

KOZAK, Krištof Jacek. Realpolitična brezmoč slovenskega gledališča. Amfiteater: revija za teorijo scenskih umetnosti, ISSN 1855-4539, 2018, letn. 6, št. 1, str. 98-112. [COBISS.SI-ID 4525915]

KOZAK, Krištof Jacek. Globalizacija kak razrušenie dekaloga: primer slovenskoj dramy. Slavânskij mir v tret´em tysâčeletii, ISSN 2412-6446, 2018, vol. 13, no. 3/4, str. 137-149, doi: 10.31168/2412-6446.2018.3-4.1.12. [COBISS.SI-ID 1541226436]

ŽUNKOVIČ, Igor. Tri desetletja recepcije Cankarjevih Hlapcev v režiji Mileta Koruna. V: KOLOINI, Diana (ur.). Stoletje Hlapcev : ob stoletnici krstne uprizoritve drame Ivana Cankarja Hlapci, (Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta, ISSN 2463-8277, letn. 56, št. 100). Ljubljana: Slovenski gledališki inštitut. 2019, str. 122-135, 238-239. [COBISS.SI-ID 69710690]

VIRK, Tomo. Problemskost pri Cankarju: med duhovnozgodovinsko in sociološko perspektivo. V: JESENŠEK, Marko (ur.), KOS, Janko (ur.). Akademijski pogledi na Cankarja, (Razprave, 23). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 2019, str. 64-71. [COBISS.SI-ID 45092653]

HABJAN, Jernej. The first Slovenian novel and the literary world-system. Journal of world literature, ISSN 2405-6480, 2018, vol. 3, issue 4, str. 512-523. https://brill.com/abstract/journals/jwl/3/4/article-p512_9.xml, doi: 10.1163/24056480-00304009. [COBISS.SI-ID 43947309]

HABJAN, Jernej. Slovenska literatura v grafih : falogocentrizem 1989-2019. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2020. Grafi. http://primerjalna-knjizevnost.ff.uni-lj.si/sites/primerjalna-knjizevnost.ff.uni-lj. si/files/DatotekeVsebin/Raziskovanje/slovenska_literatura_v_grafih.pdf. [COBISS.SI-ID 71903330]

RAZPRAVE o sodobni slovenski literaturi / uredila Varja Balžalorsky Antić; [prevod angleškega povzetka Lukas Debeljak in avtorji_ice]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, 2021. - (Studia litteraria / Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ISSN 1855-895X ; 27) ISBN 978-961-05-0542-6 COBISS.SI-ID 60479235

*

ŠIRCA, Alen Albin. Slovenska baročna pridiga. Jezik in slovstvo, ISSN 0021-6933. [Tiskana izd.], 2020, letn. 65, št. 3/4, str.137-150. [COBISS.SI-ID 50862851]

TROHA, Gašper. From theatre experiments to national institutions: Lado Kralj and Dušan Jovanović between 1968 and the 1980s = Od pozorišnog eksperimenta do nacionalne institucije: Lado Kralj i Dušan Jovanović između 1968. i osamdesetih godina. Slavica Tergestina, ISSN 1592-0291, 2020, 24, str. 208-229. https://slavica-ter.org/SlavicaTer_24-2020-1_web_tablet.pdf, doi: 10.13137/2283-5482/30677. [COBISS.SI-ID 22202371]

BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Ženski pesemski diskurz v spletu povojnih ideologij: Senca v srcu Ade Škerl. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], maj 2019, letn. 42, št. 1, str. 63-75. [COBISS.SI-ID 69702754]

KOCIJANČIČ, Matic. Kreontova nova oblačila : Žižkova interpretacija Sofoklove Antigone. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], jun. 2017, letn. 40, št. 1, str. 135-149. [COBISS.SI-ID 64429154]

KOS, Matevž. "Človek v pragozdu" pri Dušanu Pirjevcu in Vitomilu Zupanu: detajl in njegov kontekst. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], jun. 2017, letn. 40, št. 1, str. 151-174. [COBISS.SI-ID 64430946]

KOCIJANČIČ, Matic. Eshaton v plamenih: izgubljeni raj gospodarja Jerneja. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], dec. 2017, letn. 40, št. 3, str. 21-35. [COBISS.SI-ID 65867618]

KOS, Matevž. Kontexty súčasnej slovinskej literatúry: medzi marginálnostou a globálnostou. Revue svetovej literatúry : dvojmesačník pre svetovú literatúru, ISSN 0231-6269, 2017, letn. 53, št. 4, str. 140-146. [COBISS.SI-ID 66381154]

ŽUNKOVIČ, Igor. Reprezentacija spola pri prejemnikih nagrade kresnik. Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede, ISSN 0350-6894. [Tiskana izd.], jan.-mar. 2017, letn. 65, št. 1, str. 183-198. http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2017_1_15.pdf. [COBISS.SI-ID 63787362]

KOCIJANČIČ, Matic. Revolution and christianity in Ivan Cankarʼs Hlapec Jernej. V: JENSTERLE-DOLEŽAL, Alenka (ur.). Z Lublaně přes Vídeň do Prahy: (Ivan Cankar a jeho současníci) = Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago: (Ivan Cankar in njegovi sodobniki). Vyd. 1. Praha: Národní knihovna České republiky, Slovanská knihovna. 2020, str. 79-86. [COBISS.SI-ID 34228227]

ŠIRCA, Alen Albin. Nastanek slovenskega pesniškega ekspresionizma. V: SMOLEJ, Mojca (ur.). 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, (Zbirka Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ISSN 2386-0561). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2019, str. 95-103. https://centerslo.si/wp-content/uploads/2019/06/55-SSJLK_S%CC%8Circa.pdf, doi: 10.4312/SSJLK.55.95-103. [COBISS.SI-ID 69818722]

ŽUNKOVIČ, Igor. Strniševi pojmovanji fizike in metafizike kot vira post-humanistične etike. V: ZAJC, Neža (ur.), et al. Poezija in smrt pesnikovo sta življenje, sk2019,sk19n,ohk2019febprk, (Zbirka Življenja in dela, ISSN 1855-9360, Kulturnozgodovinske študije, 19, 4). 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2019, str. 311-322. [COBISS.SI-ID 69011298]

KOZAK, Krištof Jacek. Šentflorjanska tragedija ali o umetnosti in morali. V: ČEH STEGER, Jožica (ur.), PULKO, Simona (ur.), ZEMLJAK JONTES, Melita (ur.). Ivan Cankar v medkulturnem prostoru : ob stoti obletnici Cankarjeve smrti, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 126). Maribor: Univerzitetna založba Univerze: = University of Maribor Press. 2018, str. 262-272. [COBISS.SI-ID 1541040324]

KOS, Matevž. Zakaj brati Kovačiča?. V: KOVAČIČ, Lojze. Prišleki, (Knjižna zbirka Beletrina). 2. izd. Ljubljana: Beletrina. 2018, knj. 2, str. 1271-1330. [COBISS.SI-ID 68263010]

KOZAK, Krištof Jacek. Contemporary (non)transformations in the Slovenian Theatre System. V: PRYKOWSKA-MICHALAK, Karolina (ur.), SKJOLDAGER-NIELSEN, Daria (ur.), MOLIŃSKA, Izabela (ur.). Development of organizational theatre systems in Europe : sustainability and changeability. Stockholm: STUTS, Stiftelsen för utgivning av teatervetenskapliga studier. 2017, str. 51-61. [COBISS.SI-ID 1540650692]

ŠIRCA, Alen Albin. Slovenska baročna pridiga. Jezik in slovstvo, ISSN 0021-6933. [Tiskana izd.], 2020, letn. 65, št. 3/4, str.137-150. [COBISS.SI-ID 50862851]

Tematski bloki (uvod)

BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Uvod. Književna istorija : časopis za nauku o književnosti, ISSN 0350-6428, 2019, letn. 51, št. 169, str. 9-12. [COBISS.SI-ID 27216131]

MATAJC, Vanesa. Literatura v postsocialističnih kontekstih = Literatura u postsocialističkim kontekstima : uvod. V: Literatura v postsocialističnih kontekstih = Literatura u postsocijalističkim kontekstima = Literature in postsocialist contexts. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost: = Slovenian Comparative Literature Association. 2019, str. [4-7]. [COBISS.SI-ID 70210146]

Slovenska literatura v grafih

Staff