Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo

Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

Aktualno

Trenutno poteka sklepna faza raziskave

  • Priprava tematske številke revije Primerjalna književnost.
  • Priprava dveh tematskih številk revije Književna istorija: časopis za nauku o književnosti.

 

Predstavitev projekta

Raziskovalni projekt se utemeljuje v dejstvu, da vloga slovenske literature in literarne kulture znotraj procesa slovenske demokratizacije in prizadevanj za  državno samostojnost še ni bila predmet interdisciplinarne raziskave, ki bi enakovredno upoštevala tako literarno-estetsko kot kulturno-zgodovinsko perspektivo, obenem pa tudi poskušala primerjalno ovrednotiti vlogo literature v novih okoliščinah po letu 1991, tj. po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije in ko je nekdanja jugoslovanska republika Slovenija postala samostojna država. Ob tem je mogoče postaviti splošno tezo, da so ključ za razumevanje sodobne slovenske literature in kulture osemdeseta leta 20. stoletja.

Jasno je, da mora razpravljanje o teh problemskih sklopih potekati na različnih ravneh, vse od imanentno estetske in kulturološke pa do ideološko-politične, te ravni razločevati, obenem pa upoštevati njihovo kulturnozgodovinsko naddoločenost. Od tod nujnost interdisciplinarnega preučevanja, ki ga zahtevajo tudi strukturne posebnosti obravnavane problematike: v osemdesetih letih 20. stoletja se je namreč v Sloveniji, podobno kot drugod po Srednji in (Jugo-)Vzhodni Evropi križalo več vzporednih družbenih, ideoloških in kulturno-umetniških procesov. Naslov raziskovalnega projekta meri ravno na to tranzicijsko navzkrižje in obenem korespondiranje literature in ideologije, etike in politike, demokracije in avtoritarnosti, tradicionalizma navznoter in odprtosti navzven.

Za razumevanje teh problemskih sklopov je na samem izhodišču nujna širša refleksija o položaju in vlogi literature (pa tudi, ne nazadnje, literarne in kulturne zgodovine) v družbeni konstrukciji slovenske realnosti v desetletjih pred osamosvojitvijo in po njej.

Izhodiščna metodološka predpostavka raziskave je, da mora razpravljanje o teh problemskih sklopih potekati na različnih ravneh, vse od literarno-estetske oziroma interpretativne pa do družbene ali celo politično-ekonomske, te ravni razločevati, obenem pa upoštevati njihovo kulturnozgodovinsko naddoločenost. Od tod nujnost interdisciplinarnega preučevanja, ki ga zahtevajo tudi strukturne posebnosti obravnavane problematike: v osemdesetih letih 20. stoletja se je namreč v Sloveniji, podobno kot drugod po Srednji in (Jugo-)Vzhodni Evropi, križalo več vzporednih družbenih, ideoloških in kulturno-umetniških procesov. Naslov raziskovalnega projekta meri ravno na to tranzicijsko navzkrižje in obenem korespondiranje literature in ideologije, etike in politike, demokracije in avtoritarnosti, nacionalne individualnosti in transnacionalne multikulturnosti.

Za razumevanje teh problemskih sklopov je v samem izhodišču nujna širša refleksija o položaju in vlogi literature (pa tudi literarne in kulturne zgodovine) v družbeni konstrukciji slovenske realnosti v desetletjih pred osamosvojitvijo in po njej. Ob tem je mogoče postaviti splošno tezo, da so ključ za razumevanje anatomije sodobne slovenske literature in kulture, tj. obdobja po letu 1991, osemdeseta leta 20. stoletja. V tem desetletju se je namreč zgostila večina družbenih antagonizmov, ki so pripeljali do razpada jugoslovanske večnacionalne države in jugoslovanskega »samoupravnega socializma«. Ta je bil poskus t. i. tretje poti v blokovsko razdeljenem svetu po drugi svetovni vojni. Vojne, ki so izbruhnile na tleh nekdanje Jugoslavije, leta 1991 najprej v Sloveniji, nato pa v letih 1991–1995 zlasti na ozemlju Hrvaške in Bosne in Hercegovine, retrospektivno potrjujejo tezo o zgodovinski neuspešnosti jugoslovanskega družbenega eksperimenta. Eno ključnih vprašanj slovenske literature, njene tematske osrediščenosti – še bolj pa drugih nacionalnih literatur z območja nekdanje Jugoslavije – je zato postalo vprašanje identitete: ne samo v nacionalnem smislu, ampak tudi glede odnosa do (pol)preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, in sicer predvsem v luči evro-atlantskih povezav, globalizacije, liberalnega kapitalizma kot novega svetovnega reda itn.

Družbenim procesom, ki jih raziskava upošteva, lahko – po principu diskontinuitete v kontinuiteti – sledimo skoz tri obdobja. Prvo je desetletje pred letom 1991, ko smo priče vse večji krizi, razpadanju večnacionalne skupnosti (SFRJ) in nato slovenski osamosvojitvi. Naslednje obdobje je predvsem čas tranzicije (1991–2004), tretje (po letu 2004) pa zaznamuje vstop Slovenije v Evropsko unijo in NATO, se pravi, ponovna priključitev Slovenije večnacionalni skupnosti. Vstop v obe zvezi v letu 2004 je bil potrjen na referendumu. Mednarodnopravni in dejanski položaj Slovenije v Evropski uniji je drugačen od tistega v SFRJ v obdobju 1945–1991, ne glede na to pa lahko govorimo o nekaterih strukturnih podobnostih, saj je Slovenija ponovno postala del večnacionalne skupnosti. Ob tako začrtanem časovnem loku se raziskava ne bo mogla izogniti soočenju z aktualno krizo, ki jo po t. i. Veliki recesiji 2008 čutijo EU in njene članice, med njimi seveda tudi Slovenija; enako velja za NATO, ki mu doba Putin-Trump očitno postavlja nove izzive, mdr. tudi vprašanje skupnega imenovalca v vse bolj neenotni EU. V luči aktualnega dogajanja na mednarodnem prizorišču bo ena izmed nalog projekta – in s tem njegova relevantnost – tudi primerjalna analiza nekdanje Slovenije v SFRJ in sedanje Slovenije v EU in NATO. To pomeni, da bo projekt posegel neposredno v našo sedanjost, in sicer tako na »lokalno« kot »globalno«. To bo ustrezna podlaga za osrednji namen projekta: za presojo aktualnosti slovenske literature in njene družbene aktualnosti, pa tudi vpetosti v mednarodni prostor, ter za analizo odnosa med slovensko literaturo in družbeno realnostjo v obdobju po osamosvojitvi.

Raziskava bo tezo o političnoemancipacijski vlogi slovenske literature v obdobju 1945–1991 poskušala potrditi z določitvijo in interpretacijo najrelevantnejših tekstov povojne slovenske literature, z njihovo primerjalno kontekstualizacijo, pa tudi z analizo njihove recepcije in »družbenega učinkovanja«. V ta okvir sodi tudi pretres pomembnejših literarnih smeri in žanrske specifike te dobe, ključnih avtorjev in del.

Opravljena bo primerjalna strukturna analiza razmerja med slovensko literaturo in družbeno realnostjo v 19. stoletju in v letih 1945–1991. Ta analiza bo lahko delno osvetlila, ali gre pri tem razmerju za strukturne konstante slovenske literature ali pa je narava tega razmerja podvržena spremembam.

Vsebinsko najpomembnejši del raziskave se bo posvečal slovenski literarni produkciji in celotnemu slovenskemu literarnemu polju po osamosvojitvi. Z literarnozgodovinskega vidika gre za obdobje heterogenosti, sinkretičnosti in pluralnosti, ki ga zaznamuje odsotnost ene same, prevladujoče literarne smeri, obdobje, ki je, ne nazadnje, slovensko literarno zgodovinopisje prisililo, da išče nove modele literarnega zgodovinopisja, alternativnega kontinuitetnemu. Ena od predpostavk raziskave je, da so se vse pomembnejše družbene spremembe, pa tudi sicer pomembno družbeno dogajanje v tem obdobju (vstop v EU, NATO, za Slovenijo specifični problem t. i. izbrisanih državljanov ali prav tako značilna reaktualizacija narodove razdvojenosti med drugo svetovno vojno, romska problematika, protiglobalizem in protikorporativizem, begunska kriza, jugonostalgija itn.), tako ali drugače izrazile tudi v literarni produkciji. Iz tega sklopa sledijo dodatni štirje cilji raziskave:

Opravljena bo interpretacija in literarno-sociološka analiza najvidnejših ali za namene raziskave najreprezentativnejših proznih, pesniških in dramskih del tega obdobja.

Na podlagi teh analiz in interpretacij bo izpeljana posebna tipologija poosamosvojitvene slovenske književnosti, ki bo registrirala tako odzivanje literature na družbeno dogajanje kakor nasprotni proces odzivanja širše družbe na literarne procese.

Opravljen bo poskus strukturne analize razmerja med slovensko literaturo in družbo v obdobju po letu 1991; rezultati analize bodo soočeni z rezultati, do katerih bo pripeljal že navedeni 2. cilj raziskave. Tako se bo mogoče celoviteje opredeliti do dinamike razvoja slovenske literature in do obstoja morebitnih konstant oziroma strukturnih zakonitosti, ki zadevajo razmerje med slovensko literaturo in družbo.

Če bodo vsi prejšnji cilji uspešno izpeljani, bodo rezultati raziskave ne le dopolnili obstoječe literarnozgodovinske preglede, temveč – v skladu z novimi literarnozgodovinskimi paradigmami in interpretativnimi modeli – omogočili tudi zasnutje specifične, splošni zgodovini slovenske literature vzporedne literarne zgodovine slovenske osamosvojitve in demokratizacije, ki se ne bo osredinjala zgolj na estetski in literarno-razvoji vidik, temveč bo literarna dela vrednotila tudi z gledišča njihovega pomena za družbeno dogajanje.

 

Sodelavci

Vodja projekta: red. prof. dr. Tomislav Virk

Dr. Balžalorsky Varja
Dr. Habjan Jernej
Kocijančič Matic
Dr. Kos Matevž
Dr. Kozak Krištof Jacek
Dr. Matajc Vanesa
Dr. Širca Alen Albin
Dr. Virk Tomislav
Dr. Žunkovič Igor

 

Potek dela

Dosedanji rezultati raziskave ne le dopolnjujejo obstoječe literarnozgodovinske preglede, temveč – v skladu z novimi literarnozgodovinskimi paradigmami in interpretativnimi modeli – omogočajo tudi zasnutje specifične, splošni zgodovini slovenske literature vzporedne literarne zgodovine slovenske osamosvojitve in demokratizacije, ki se ne osredinja zgolj na estetski in literarno-razvoji vidik, temveč literarna dela vrednoti tudi z gledišča njihovega pomena za družbeno dogajanje.

Sklepna faza študije je namenjena zlasti diseminacije rezultatov, urejanju treh tematskih številk mednarodnih znanstvenih revij, v katerih bodo predstavljeni temeljni rezultati projekta. Obenem poteka diseminacija rezultatov v obliki člankov v drugih mednarodnih znanstvenih publikacijah, in sicer zlasti tujih (Slovene studies, Književna istorija, Forum for world literature studies idr.) ter najvidnejših domačih (Primerjalna književnost, Slavistična revija itn.). 

 

Rezultati

Razvoj pomena slovenske literature smo zajeli tudi skozi analizo zbranih podatkov o spolu literarnih nagrajencev ter podatkov o odnosu med literaturo in drugimi umetnostmi pri podeljevanju nacionalnih umetniških ter literarnih nagrad. Rezultate povzemamo s pomočjo grafov, ki jih je uredil in spremno besedilo zapisal dr. Jernej Habjan.

Slovenska literatura v grafih

Mednarodna znanstvena konferenca: 

- Literatura v postsocialističnih kontekstih = Literatura u postsocijalističkim kontekstima = Literature in postsocialist contexts. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost: = Slovenian Comparative Literature Association. 26. in 27. 9. 2019.

 

Nekatere dosedanje objave:

- BALŽALORSKY ANTIĆ, Varja. Ženski pesemski diskurz v spletu povojnih ideologij : Senca v srcu Ade Škerl. Primerjalna književnost, ISSN 0351-1189. [Tiskana izd.], 2019, letn. 42, št. 1, str. 63-75. [COBISS.SI-ID 69702754]

- ŽUNKOVIČ, Igor. The Cannibals among people. Slovene studies : journal of the Society for Slovene Studies, ISSN 0193-1075, 2019, letn. 41, no- 1, str. 3-21. [COBISS.SI-ID 69002338]

- ŽUNKOVIČ, Igor. Tri desetletja recepcije Cankarjevih Hlapcev v režiji Mileta Koruna. V: KOLOINI, Diana (ur.). Stoletje Hlapcev : ob stoletnici krstne uprizoritve drame Ivana Cankarja Hlapci, (Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta, ISSN 2463-8277, letn. 56, št. 100). Ljubljana: Slovenski gledališki inštitut. 2019, str. 122-135, 238-239. [COBISS.SI-ID 69710690]

Sodelavke in sodelavci oddelka

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...