Antropološke teorije

Predmet vsebuje pregled ključnih klasičnih in izbranih novejših teorij v antropologiji, začne pa se s kratkim uvodom v filozofijo znanosti.
Dve veliki teoriji v izhodišču antropologije: evolucionizem in difuzionizem.
Na pragu 'revolucije' v moderni socialni antropologiji: funkcionalizem Bronislawa Malinowskega in strukturalni funkcionalizem Alfreda Radcliffe-Browna. Izhodišče funkcionalizma: francoska sociološka šola (E. Durkheim). Ustanovitev moderne francoske socialne antropologije: Marcel Mauss.
Kulturalizem (kulturni relativizem) v ZDA: Franz Boas in generacije njegovih učencev (A. Kroeber, C. Wissler, E. Sapir, Melville Herskovits, Margaret Mead, Ruth Benedict...).
Kulturna in socialna antropologija po koncu 2. svetovne vojne: zasuk stran od kulturnega relativizma nazaj k evolucionističnim temam: neoevolucionizem (Leslie White in učenci) in kulturna ekologija. Zastavitev kulturne ekologije pri Julianu Stewardu in njen zasuk v teorijo kulturne adaptacije, oprto na koncepte in metode biološke ekologije (Roy Rappaport, Andrew Wayda...).
Strukturalistična revolucija, njeni izvori in posledice (tudi izven antropologije) (F. de Saussre, S. Freud, C. Levi-Strauss, M. Foucault, J. Lacan).
Marksizem v antropologiji: različne šole v številnih nacionalnih antropologijah. Marksistični strukturalizem (Maurice Godelier, Emmanuel Terray, Claude Meillasoux...) in drugi marksistični ali marksistično navdahnjeni pristopi (šola kulturne tehnologije, etnoekološke smeri...) v francoski antropologiji. Marksizem v ameriški historični antropologiji (Eric Wolf, Sidney Mintz...) in neoevolucionističnih smereh (Leslie White, Marshall Sahlins, Robert Carneiro...).
Zadnja četrtina 20. in začetek 21. stoletja: razhod in polarizacija humanističnih in scientističnih teoretskih smeri. Scientistično linijo zastopata zlasti antropološka sociobiologija (Napoleon Chagnon, Robin Fox...) in kognitivna antropologija (Roy D'Andrade, Maurice Bloch...). Novejše humanistične smeri se pretežno opirajo na filozofske smeri hermenevtike (Clifford Geertz oziroma interpretativna antropologija), fenomenologije (Thomas Csordas, Alessandro Duranti...) in eksistencializma (Michael D. Jackson, Nigel Rapport...).
Marksistične in anarhistične antropološke tradicije, ki danes nadaljujejo s kritiko kapitalizma in neoliberalne globalizacije ter s teoretiziranjem alternativnih družbenih razmerij: svetovno-sistemska teorija, David Graeber, Andre Gunder Frank, Jack Goody, Jane Schneider, Jonathan Friedman, Susana Narotzky, Terence Turner, Marshall Sahlins...
Novejše usmeritve v antropologiji: materialna kultura (Daniel Miller), teorija akterja-mreže (Bruno Latour, John Law), ontološki obrat (Martin Holbraad, A. M. Pedersen, Amiria Henare) neovitalizem in novi materializmi (Tim Ingold, Anna Tsing), teorija afekta (Kathleen Stewart, Sarah Ahmed).

1.Hylland Eriksen, Thomas in Finn Sivert Nielsen. 2001. A History of Anthropology. London: Pluto Press. COBISS.SI-ID - 24240952
2. BAJIČ, Blaž. Gospoda Timothyja Ingolda prevrat znanosti. Glasnik Slovenskega etnološkega društva. [Tiskana izd.]. 2016, 56, št. 3/4, str. 17-30. ISSN 0351-2908. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si. [COBISS.SI-ID 40761389]
3. BASKAR, Bojan. Philippe Descola ali gozd in vrt onstran narave : spremna študija. V: DESCOLA, Philippe. Onstran narave in kulture. Ljubljana: Studia humanitatis. 2018, str. 653-686. Studia humanitatis. ISBN 978-961-6798-81-5. [COBISS.SI-ID 69650274]
4. CANDEA, Matei (urednik). Schools and styles of anthropological theory. London; New York: Routledge, 2018. VIII, 258 str., ilustr. ISBN 978-1-138-22971-6, ISBN 978-1-138-22972-3. [COBISS.SI-ID 44963885] Poglavja 9-14.