Študijski program druge stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija

Vsebine

Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo na drugi stopnji študija izvaja študijski program PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, v okviru katerega je mogoče izbirati med naslednjimi smermi:

• PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, Primerjalna književnost in literarna teorija – enopredmetna smer

Drugostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija – enopredmetna smer poglablja znanja s področja literarne vede, ki jih študenti in študentke pridobijo na prvi stopnji. Natančneje jih seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov. Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature, saj je eno od osrednjih težišč študija prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente in študentke vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil. Študenti in študentke pridobijo predmetno-specifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Program izobražuje predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebni literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Študente in študentke usposablja za zahtevnejše oblike literarnega ali kulturnega novinarstva, za zahtevnejše uredniško delo (založbe, radio, televizija), dramaturško delo (gledališče, radio), literarno kritiko in publicistiko ter za vodenje delavnic kreativnega pisanja. Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi oziroma za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

• PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetna smer

Drugostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetna smer poglablja znanja s področja literarne vede, ki jih študenti in študentke pridobijo na prvi stopnji. Natančneje jih seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reševanje teh problemov. Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo ter problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature, saj je eno od osrednjih težišč študija prav preučevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega študente in študentke vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil. Študijski program magistrantom in magistrantkam omogoča, da poleg splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca oziroma intelektualke pridobijo predmetno-specifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobražuje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebni literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Usposablja jih za literarno ali kulturno publicistiko, uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija, spletni mediji), dramaturško delo (gledališče, radio), organiziranje domačih in mednarodnih literarnih in širše kulturnih dogodkov, predstavljanje različnih, predvsem kulturnih ustanov v javnosti (PR). Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi oziroma za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

• PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST IN LITERARNA TEORIJA, Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetna pedagoška smer

Drugostopenjski študijski program Primerjalna književnost in literarna teorija, Primerjalna književnost in literarna teorija – dvopredmetna pedagoška smer posreduje študentom znanja z najširšega področja literarne vede ter jih vpeljuje v osnove komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije. Pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmi in kulturo, pa tudi problematiki slovenske literature na ozadju evropske oziroma svetovne literature. V višjih letnikih se posebej osredotoča na vprašanja literarne didaktike in na pedagoško delo na področju literarne kulture. Študijski program magistrantom in magistrantkam omogoča, da poleg splošnih kompetenc humanistično izobraženega intelektualca oziroma intelektualke pridobijo predmetno-specifične kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobražuje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebni literarna razgledanost in široko kulturno obzorje. Usposablja jih za literarno ali kulturno, publicistično ali uredniško delo (založbe, časopisi, radio, televizija, spletni mediji), dramaturško delo (gledališče, radio) in literarno kritiko. V širšem smislu jim omogoča pridobiti tudi znanje in spretnosti za delo, ki ni v neposredni povezavi z literarnim besedilom, kot je organiziranje domačih in mednarodnih kulturnih dogodkov ter predstavljanje različnih, predvsem kulturnih ustanov v javnosti (PR). Posebej pa jih usposablja za literarne pedagoge oz. učiteljice in učitelje književnosti na vseh šolskih stopnjah izobraževanja, za učitelje kreativnega pisanja oz. voditelje pisateljskih delavnic ter literarnih in bralnih krožkov in za izobraževalno posredovanje medkulturne vloge književnosti v najširšo javnost.

Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami, lahko dobite na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku.

Zaključek študija. 

Pedagoška praksa.