Temelji sodobne slovenske zgodovine

Predmet obravnava družbenopolitično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev od konca prve svetovne vojne dalje na celotnem etničnem ozemlju. Kronološko je problematika zajeta v petih temeljnih sklopih: obdobje med obema vojnama, obdobje druge svetovne vojne, obdobje po drugi svetovni vojni, obdobje osamosvojitve Slovenije in obdobje po osamosvojitvi. Vsebinski sklopi uravnoteženo zajemajo politično, vojaško, gospodarsko, socialno in kulturo zgodovino, znanstveni razvoj in tehnološki napredek ter z njima povezane spremembe v družbi. Pri politični zgodovini je dan poudarek vsakokratni družbeni ureditvi ter notranjepolitičnim razmeram in odnosom med političnimi silami na Slovenskem. V času med obema vojnama je obravnavan položaj Slovenije v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji, obenem pa tudi položaj Slovencev v zamejstvu. V času druge svetovne vojne je obravnavan položaj Slovencev v posameznih okupacijskih conah, okupacijska politika (primerjalno), ravnanje glavnih družbenih sil ter z njim povezani zgodovinski dogodki in procesi (kolaboracija, odpor, revolucija, odnos do Jugoslavije). Obdobje po drugi svetovni vojni je razdeljeno na več časovnih in tematskih sklopov: štirideseta leta (obdobje prevzema oblasti s strani komunistične partije, izvedbe revolucionarih ukrepov, uvedbe administrativnega socializma in pospešene industrializacije, spora z informbirojem, vse primerjalno z drugimi državami s socialistično ureditvijo); petdeseta leta (obdobje samoupravnega socializma), šestdeseta leta (obdobje t.i. partijskega »liberalizma«) sedemdeseta leta (obdobje delegatskega sistema in »dogovorne ekonomije«), osemdeseta leta (obdobje gospodarske krize in razpadanja Jugoslavije, nastanek civilne družbe in opozicijskih zvez in nato strank) začetek devetdesetih let (prehod v večstrankarski sistem in osamosvojitev Slovenije) in nato položaj Slovenije do vstopa v Evropsko unijo in po vstopu. Predmet se navezuje na zgodovino Jugovzhodne Evrope in sodobno občo zgodovino.