Nemška klasična filozofija

Nemška klasična filozofija

Stopnja: 1

Ure predavanj: 60

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 30

ECTS točke: 6

Nosilec/izvajalec: asist. dr. Kravanja Aljoša, prof. dr. Kobe Zdravko

Predmet uvodoma predstavi prelom, ki ga v odnosu do metafizične tradicije racionalizma in empirizma vpelje Kantova transcendentalna filozofija v Kritiki čistega uma. Konceptualni pomen kopernikanskega obrata za utemeljitev spoznanja in posledice, ki jih ima za druga področja filozofije, zlasti za pojem samozavedanja. Argumenti proti metafiziki in potreba po razvitju novih modelov racionalnosti.
Jacobijev antifilozofski napad na filozofijo v sporu o spinozizmu. Filozofija kot spinozizem. Struktura Jacobijevega argumenta proti Kantu in filozofiji nasploh. Potreba po razširitvi racionalnosti in nova naloga filozofije. Substanca je subjekt.
Razvoj problema utemeljitve vednosti in izdelave novih modelov racionalnosti po Kantu. Reinhold in Maimon. Fichtejevo vedoslovje (dejava, pojem jaza, zavrnitev refleksijskega modela zavesti, intersubjektivnost). Schellingova filozofija identitete (pojem absolutnega, razmerje končno neskončno, potence, refleks absolutnega, ideja in transcendentalni zor). Heglov spekulativni idealizem (filozofija kot konsekventni nihilizem, pojem negativnega odnosa do sebe, pojem duha, pojem pojma, refleksija in spekulacija, razum in um, pomen protislovja, razvitje vsebinske logike, ipd.); projekt Fenomenologije duha.
Vpliv nemške klasične filozofije na sodobne postmetafizične modele racionalnosti in na sodobno filozofsko diskusijo nasploh.

- I. Kant, Kritka čistega uma (1787), B 1-187, B 399-432, B 560-580 (ustrezne slovenske izdaje).
- F. H. Jacobi, David Hume o veri, Krtina, Ljubljana 2010, str. 9-101.
- J. G. Fichte, »Poskus novega prikaza vedoslovja (1797)«, Problemi, 2002/3-4, str. 271-281.
- F. W. J. Schelling, System der gesammten Philosophie (1804), v: Sammtliche Werke, Cotta, 1856-1861, I/6, str. 137-214.
- G. W. F. Hegel, Fenomenologija duha (1807), Analecta, Ljubljana, 1998, str. 9-124.
- Zdravko Kobe, Automaton transcendentale, II, Analecta, Ljubljana, 2001, str. 11-269.