Sveti svet

Sveti svet

Avtor: Boštjan Kravanja

Knjiga Sveti svet: Topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota Boštjana Kravanje spada v kulturnoantropološki študij religije, še posebej na doslej pri nas slabo raziskano področje »svetega prostora«. Kravanja problematizira razumevanje »svetega« glede na to, kako se verske predstave in ideje umeščajo v fizični prostor, pri tem pa se različni religiozni sistemi s človeškim delovanjem skozi zgodovino nujno prepletajo in medsebojno dopolnjujejo. Tako je pred nami zgodovinsko orientirana kulturnoantropološka raziskava o prepletu slovenske mitologije in krščanstva, kakor jo je moč rekonstruirati v konkretnem fizičnem prostoru. Avtor je svojo raziskavo opravil na primeru skrajno zahodnega dela Slovenije - Breginjskega kota, kjer sledi razumevanjem svetosti in sakralnosti v prostoru od začetkov slovanske naselitve do današnjega časa. V obsežnem uvodu je predstavljena izhodiščna problematika raziskave, ki je strnjena v vprašanju, kako konkretni fizični prostor nastaja, se ustvarja, poustvarja in prepoji z mitološkimi in religioznimi predstavami. V teoretskem sklopu poglavij je avtor sprva opisal »terensko delo«, kjer problematizira nekatere zgrešene antropološke predstave o skupnosti in kulturi. V poglavju o raziskovanju religije opredeli fenomen svetega v razmerju do pojma sakralnega in s tem uvede poglavje o svetem prostoru - simbolizmu ideje »centra« na primeru labirinta, kot enega pomembnih simbolov predkrščanske in krščanske simbolne ikonografije. Nadalje se posveča pregledu dosedanjega dela na področju religiozne in mitološke pokrajine, ter vzpostavitvi temeljnega znanstvenega aparata empirične obravnave študija primera. V empiričnem delu avtor obravnava najzgodnejše obdobje slovanske naselitve v Breginjskem kotu, kjer črpa podatke iz zgodovinopisja, arheologije, komparativne mitologije, folkloristike, cerkvene zgodovine in lokalnih toponimov. Našteta multidisciplinarna dognanja med seboj vzporedi in preverja na treh ključnih lokacijah Breginjskega kota: vzpetine sv. Hilarija in Tacijana, vzpetine sv. Helene na Lupu in cerkvice sv. Marjete na pobočju Stola nad Breginjem. Sledijo poglavja o krščanskem razumevanju svetega prostora, kjer je izpostavljeno temeljno razlikovanje v kogniciji prostora z nastopom krščanstva. Krščanski doprinos k »opremi« prostora je torej jasno zgrajen na osnovah razumevanja kozmološkega svetega prostora predhodnih naseljencev. Zadnji sklop empiričnega pregleda se nanaša na prostor religije v njegovem dinamičnem in sprotnem nastajanju. Zgodovina vzpostavitve matrice sakralnih prostorov je v tem poglavju antropološko nadgrajena z evidenco izbranih primerov skupnostnih ritualov, ki pokažejo, kako se sveti in sakralni prostor multiplicirata v številnih simbolnih oblikah, ko ljudje iz svojih akcij proizvaja pomene in na njihovi osnovi gradijo smisle lastnega početja. Delo Boštjana Kravanje vsebuje obsežno in kompleksno kazalo, preko 300 enot bibliografije, empirični del je podprt s fotografskim gradivom in pojasnjevalnimi opombami, dodan pa mu je tudi angleški povzetek ter pojmovno kazalo.

Leto izida: 2007

Št. strani: 277

Tip vezave: Mehka vezava

ISBN: 9789612372248

Zbirka: Zupaničeva knjižnica

Redna cena: 5,00 EUR
Nazadnje ogledano
Podobne publikacije
700

publikacij

300

avtorjev in avtoric

Dogodki

09. 12. 2024
Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Žalna seja v počastitev spomina na prof. dr. Antona Janka

05. 12. 2024
Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zgodba o preživetju atomske bombe: Dediščina uničenja in spomina

05. 12. 2024
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Srednjeangleška večjezičnost z vidika sociolingvistike

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spremljevalni program znanstvene konference Dediščine antihumanizma

05. 12. - 07. 12. 2024
Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Konferenca Dediščine antihumanizma