prof. dr. Vanesa Matajc

»Poklicopis«:  začne se s študijem na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V tretjem študijskem letu se začne prepletati  s pisanjem za revijo Literatura, zvrst: literarna kritika. (Pozneje so tu še Delovi Književni listi idr.) Najprej nastaneta dve diplomski raziskavi: Eksistencializem v romanopisju Vitomila Zupana  (literarnozgodovinska;  mentor: prof  dr,. Janko Kos) ter Metafora in simbol (teoretska; mentor: prof. dr. Evald Koren. Diplomirana komparativistka (september 1996) se nato loti magistrske raziskave: Simbol v slovenski književnosti od romantike do nove romantike (mentor: prof.dr. Evald Koren). Ta poteka v okviru statusa mlade raziskovalke. Magistra (februar 2000) se nato loti doktorske raziskave: Duhovnozgodovinska podlaga modernosti v slovenski književnosti 1898-1941 (mentor: prof.dr. Lado Kralj). Ta se dogaja sočasno z asistenturo  (od oktobra 2000) na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Po promociji v doktorico znanosti s področja literarnih ved  (1.7. 2003) se delo asistentke na oddelku nadaljuje in se od julija 2007, po pridobitvi docentskega naziva, kombinira z docentskim delom, od januarja 2012, po pridobitvi naziva izredne profesorice, pa s profesorskim. Od marca 2016 naprej delo poteka na učiteljskem delovnem mestu, od junija 2017 v okviru naziva redne profesorice. – Priznanje ŠS FF za pedagoško delo je prineslo dodatno veselje in spodbudo za naprej. Tudi za mentorstva in somentorstva pri doktoratih ter diplomah in magisterijih (slednjih dveh je trenutno najbrž tam okrog 200, 6 od teh s fakultetnimi nagradami).  – Vmes: od marca do julija 2015 trajajoča gostujoča profesura v študijskem programu na Institut für Slawistik, Karl-Franzens Universität Graz. Predmeta: izbirni Slowenischer Roman in der Postmoderne in redni Literatur- und Kulturgeschichte des Slowenischen II. In malo pred tem: gostujoče predavanje v študijskem kurzu Europäische Literatur und erster Weltkrieg na Faculté des Lettres, des Sciences Humaines, des Arts et des Sciences de l’Education, Luksemburg. − Vse te teme, od diplomskih do gostujoče-predavateljskih, se nadgrajujejo v sedanjih raziskovalnih fokusih.

V jedru ostajajo primerjalna literarna zgodovina romantike, moderne (simbolizma), modernizma in sodobnega romana, na literarnoteoretskem področju pa pripovedne strategije, simbol in mit ter roman. Najvztrajnejši ostaja pogled na razmerje med književnostjo in zgodovinopisjem: kakšne so njune medbesedilne “interakcije”? Kakšne so v zvrsti romana in njegovih diverzifikacijah v mnoge (nove) podzvrsti, ko se roman nanaša na preteklost? Kako roman v svoj “domači” kulturnozgodovinski  kontekst uvaža teme in literarne strategije iz drugih prostorov in domen in jih izvirno transformira? V sedanjem središču zanimanja je razmerje med sodobno kulturo spominjanja in tistim tokom sodobnega evropskega romana, ki to kulturo spominjanja soustvarja: kako roman  v novih žanrskih modelih in pripovednih strategijah izraža/ustvarja mnogoobrazno preteklost 20.stoletja: “velike pripovedi” in potlačene ali pozabljene drobce preteklosti, njene sledove v travmah ter v trkih individualnih in kolektivnih identitet − kako torej roman izraža/ustvarja raznovrstne “oblike” spominjanja? In kako jih v specifiki svojega, literarnega diskurza hkrati– postavlja pod vprašaj.

Organizacijske “akcije” in drugo: 5 tematskih konceptov in 4 organizacijske izvedbe mednarodnih znanstvenih konferenc Slovenskega društva za primerjalno književnost. Soorganizacija sekcije na svetovnem kongresu Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA) (Dunaj, 2016). Povezovanje slovenske komparativistike zlasti z baltsko: vzajemna sodelovanja z referati na konferencah in s članki v tematskih sklopih/številkah revij. Gostujoče uredništvo v eni osrednjih svetovnih komparativističnih revij: Neohelicon,  tematski sklop Rhetorics of Space. Predsednica Slovenskega društva za primerjalno književnost (2006-2010). Predstojnica Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo FF UL (2014−2018). Od leta 2016 so-koordinatorka večoddelčnega doktorskega študija Literarnih ved na FF UL. Članica uredniškega odbora večjezične znanstvene revije Primerjalna književnost (AHCI). Od leta 2016 glavna so-urednica več- in meddisciplinarne večjezične znanstvene revije za humanistiko in družboslovje Ars et humanitas.