Izr. prof. dr. Matej Šekli prejel nagrado Škrabčeve ustanove za posebne dosežke

Izr. prof. dr. Matej Šekli

Izr. prof. dr. Matej Šekli

Ustanova patra Stanislava Škrabca je nagrado za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja podelila izr. prof. dr. Mateju Šekliju z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete. Nagrajenec po mnenju strokovne komisije izstopa tako po svojem znanstvenem raziskovanju, pedagoškem delu in po udejstvovanju v slovenskem zamejstvu.

Raziskovalno delo, ki ga je na slovenskem in slovanskem jezikovnem gradivu opravil do sedaj, je po svoji naravi tako temeljno, po svoji vsebini pa tako kvalitetno, pronicljivo, lucidno in razgledano, da brez dvoma tvori sam steber sodobnega slovenističnega in slavističnega jezikoslovja, njegov avtor pa zanesljivo spada med najprodornejše in najproduktivnejše ter tako tudi najperspektivnejše in že sedaj dejansko tudi najpomembnejše sloveniste, ki so hkrati tudi slavisti, še piše v utemeljitvi nagrade. Šekli je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja ter slovenskega jezika in književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti in tam leta 2007 tudi doktoriral. Študijsko se je izpopolnjeval v Leipzigu, Bonnu in Vilni ter na številnih jezikoslovnih poletnih šolah v tujini. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je zaposlen kot predavatelj na Katedri za primerjalno slovansko jezikoslovje Oddelka za slavistiko. Pedagoško je deloval še na Univerzi v Trstu in na Univerzi na Dunaju, z vabljenimi predavanji pa je doslej nastopal na univerzah v Celovcu, Vidmu, Zadru, Bergamu, Padovi, Sofiji, Pragi, Bratislavi, Tübingenu, Bonnu in Moskvi. Obenem je raziskovalno zaposlen v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je sodelavec Mednarodnega slavističnega komiteja v sklopu projekta OLA, tj. rastočega Slovanskega lingvističnega atlasa. V njegovem opusu pomembno mesto zavzemajo tri obsežne samostojne monografije - Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov: od praindoevropščine do praslovanščine in Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov. Njegovo znanstveno delo je usmerjeno v primerjalno slovansko jezikoslovje, zgodovinsko slovnico in narečjeslovje (dialektologijo) slovenskega jezika na vseh jezikovnih ravninah in s celostnega nabora zornih kotov. Strokovno komisijo so sestavljali Mojca Nidorfer Šiškovič, Andrej Perdih in Andreja Žele. Komisija je izbrala tudi novo generacijo štipendistov Ustanove patra Stanislava Škrabca. Škrabčevo ustanovo sta leta 2003 ustanovila v poklon patru Stanislavu Škrabcu njegov prapranečak Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, ter Slovenska frančiškanska provinca Sv. Križa. Zavezana je bogatenju in spodbujanju strokovnega raziskovanja slovenskega jezika pa tudi drugih slovenskih jezikov, klasične filologije, jezikoslovja. (vir: STA)

Iskrene čestitke!

Foto: Mediaspeed

 

 

 

 

Zadnje novice

Simpozij Prihodnost Palestine in Izraela: je ‘rešitev dveh držav’ (še) rešitev?

Doc. dr. Primož Šterbenc, mag. Žiga Smolič, Ana Tasič in Kristina Božič (od leve proti desni)

Predavanje prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renken: Znanost, umetnost in izobraževanje: Iz zgodovine Goethejeve hiše v Frankfurtu

Prof. dr. Anne Bohnenkamp-Renken med predavanjem

Alumni klub geografov je izvedel okroglo mizo ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Utrinek z dogodka (foto: Tim Gregorčič)