Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Oddelek za geografijo
29. julij je letošnji dan okoljskega dolga
29. julij je letošnji dan okoljskega dolga. To je datum, do katerega potrebe človeštva po naravnih virih in storitvah presegajo zmožnost njihove regeneracije. Presežek porabe se kaže predvsem v izčrpavanju naravnih virov in prekomernih izpustih toplogrednih plinov. Posledice tega se že kažejo z vse bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Letošnji dan okoljskega (tudi ekološkega) dolga je kar 24 dni pred lanskim in enak kot leta 2019. Sprememba je povezana predvsem s povečanimi izpusti toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2020 in z nekoliko zmanjšano biokapaciteto gozdov.
Vsaka država ima drugačen ekološki odtis, ki izhaja iz obsega biološko produktivnih kopenskih in vodnih površin, potrebnih za proizvodnjo porabljenih virov, umestitev infrastrukture in absorpcijo proizvedenih odpadnih snovi. Ekološki odtis tako ponazarja površino, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Če bi vsi zemljani živeli kot Slovenci, bi za zadovoljitev potreb potrebovali kar 3,1 Zemlje, kar pomeni, da bi dan okoljskega dolga dosegli že 30. aprila. To nas uvršča na 34. mesto po porabi virov in je primerljivo z Irsko, Nizozemsko, Nemčijo in Japonsko.
Kdaj bi dosegli osebni dan okoljskega dolga lahko preverite s pomočjo kalkulatorja ekološkega odtisa: https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/
Preberite več:
https://izo.si/svetovni-dan-ekoloskega-dolga-letos-ponovno-bolj-zgodaj-29-julija/
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ekoloski-odtis-1
